Program

1. Zimski regres v letu 2026

Zimski regres ni več prostovoljna božična nagrada, temveč samostojna zakonska pravica delavca. Zakon določa višino, način izplačila in roke. Obravnavali bomo:

• kdo je upravičen do zimskega regresa,
• koliko znaša zimski regres za leto 2026,
• izračun zneska 740,94 EUR za zaposlenega s polnim delovnim časom,
• sorazmerni zimski regres pri zaposlitvi le del koledarskega leta,
• zimski regres pri krajšem delovnem času,
• posebnosti pri zakonsko določenih oblikah krajšega delovnega časa,
• rok za izplačilo zimskega regresa,
• kdaj je zaradi nelikvidnosti dopusten poznejši rok,
• davčno in prispevno obravnavo,
• kaj se zgodi, če podjetje izplača več kot polovico minimalne plače.

Redni rok za izplačilo zimskega regresa za leto 2026 je 18. december 2026. Pri zaposlitvi, ki traja manj kot celo leto, pripada sorazmerni del. Enako praviloma velja pri zaposlitvi za krajši delovni čas, zakon pa določa tudi izjeme.

2. Skupni davčni limit, zimski regres in poslovna uspešnost

To je ena pomembnejših praktičnih novosti pri načrtovanju izplačil. Pogledali bomo:

• kateri zneski se seštevajo,
• kako zimski regres vpliva na prostor za dohodninsko ugodnejše izplačilo poslovne uspešnosti,
• kako se določa meja 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,
• kateri podatek o povprečni plači se uporabi ob izplačilu,
• kaj se zgodi ob preseganju skupnega limita,
• razliko med dohodninskim limitom in obravnavo prispevkov,
• kaj se zgodi pri več izplačilih v istem koledarskem letu.

Pri določitvi meje se upošteva zadnji znani podatek Statističnega urada RS o povprečni mesečni plači. Pri letni odmeri pa se upošteva povprečna letna plača, preračunana na mesec.

3. Plačilo za poslovno uspešnost

Božičnica, trinajsta plača, nagrada ali poslovna uspešnost niso z davčnega vidika avtomatično ista stvar. Pomembni so pravna podlaga, pogoji in način izplačila.

Obravnavali bomo:

• pogoje za ugodnejšo davčno obravnavo poslovne uspešnosti,
• kdo mora biti do izplačila upravičen,
• kaj mora določati splošni akt delodajalca oziroma kolektivna pogodba,
• koliko izplačil je dopustnih v enem koledarskem letu,
• kako določiti merila za izplačilo,
• razlike med poslovno uspešnostjo, delovno uspešnostjo in drugo nagrado,
• kako obravnavati zaposlene, ki niso bili zaposleni celo leto,
• kaj se zgodi, če pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo niso izpolnjeni,
• obračun prispevkov in dohodnine.

ZDoh-2 za ugodnejšo dohodninsko obravnavo med drugim zahteva, da je plačilo izplačano največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem in da je pravica določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.

4. Kriteriji za poslovno uspešnost in odsotnosti z dela

Pri določanju kriterijev ni pomembna le davčna zakonodaja.

Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da znižanje poslovne uspešnosti zaradi bolniške odsotnosti predstavlja problem z vidika prepovedi diskriminacije. Inšpektorat za delo na to prakso posebej opozarja.

Na seminarju bomo pogledali:

• katera merila za poslovno uspešnost so primerna,
• kje nastane tveganje diskriminatorne obravnave,
• zakaj kriterij prisotnosti zahteva posebno previdnost,
• kako obravnavati bolniško odsotnost,
• kako pristopiti k drugim upravičenim odsotnostim,
• kako jasno zapisati merila in pogoje izplačila,
• katere dokumente naj ima delodajalec urejene pred izplačilom.

5. Nagrade in druga izplačila zaposlenim

Vsaka nagrada še ni plačilo za poslovno uspešnost. Pogledali bomo različne možnosti nagrajevanja ter njihove davčne posledice:

• nagrade zaposlenim ob koncu leta,
• individualne nagrade,
• delovno uspešnost,
• božičnico oziroma druga poimenovanja izplačil,
• denarna in druga izplačila,
• kdaj se izplačilo obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja,
• kdaj se obračunajo dohodnina in prispevki,
• zakaj samo poimenovanje izplačila ne določa njegove davčne obravnave.

Posebej bomo pogledali razliko med izplačilom, ki izpolnjuje pogoje za ugodnejšo obravnavo poslovne uspešnosti, in običajno nagrado, pri kateri se dohodek všteva v davčno osnovo.

6. Kako kombinirati različna izplačila

Na konkretnih primerih bomo primerjali več možnosti.

Na primer:

• zimski regres brez dodatnega nagrajevanja,
• zimski regres in eno izplačilo poslovne uspešnosti,
• zimski regres in dve izplačili poslovne uspešnosti,
• zimski regres, poslovna uspešnost in dodatna nagrada,
• izplačilo nad zakonsko višino zimskega regresa,
• primer, ko skupni znesek preseže dohodninsko ugodno mejo.

Pri vsakem primeru bomo pogledali, koliko prejme zaposleni ter koliko izplačilo stane delodajalca.

7. REK-O v letu 2026

Pri zimskem regresu je treba posebej paziti na spremembo poročanja.

Za izplačila zimskega regresa od 1. januarja 2026 dalje FURS zahteva uporabo vrste dohodka REK-O 1151 in vrste dohodka iREK 1112 Zimski regres. To velja tudi za zapoznela izplačila, ki se nanašajo na leto 2025. Pri izplačilih zimskega regresa v letu 2025 se je uporabljala drugačna ureditev, zato starih nastavitev ni smiselno avtomatično prenesti v leto 2026. Finančna Uprava Slovenije

Obravnavali bomo:

• pravilno vrsto dohodka pri zimskem regresu,
• pravilno vrsto dohodka pri poslovni uspešnosti,
• poročanje presežka nad zakonsko višino zimskega regresa,
• poročanje pri kombinaciji zimskega regresa in poslovne uspešnosti,
• poročanje pri izplačilu v več delih,
• katere podatke je treba preveriti pred oddajo REK-O,
• najpogostejše napake pri poročanju.

Plačnik davka mora REK-O praviloma predložiti na dan izplačila dohodka.

8. Praktični izračuni: koliko dobi zaposleni in koliko plača delodajalec?

• bruto znesek posameznega izplačila,
• osnovo za prispevke,
• prispevke zaposlenega,
• prispevke delodajalca,
• morebitno dohodnino,
• neto prejemek zaposlenega,
• celotni strošek delodajalca.

Primerjali bomo različne kombinacije in pokazali, zakaj enak znesek, ki ga delodajalec nameni nagrajevanju, pri različnih vrstah izplačil ne pomeni enakega neto prejemka zaposlenega.

9. Najpogostejše napake

• Zimski regres se obravnava kot prostovoljna božičnica.
• Pri poslovni uspešnosti se spregleda, da se prispevki obračunajo od celotnega zneska.
• Zimski regres in poslovna uspešnost se pri dohodnini obravnavata vsak zase in se ne preveri skupni limit.
• Pri izplačilu se uporabi napačen podatek o povprečni plači.
• Poslovna uspešnost se izplača brez ustrezne podlage v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi.
• Poslovna uspešnost se v istem letu izplača več kot dvakrat, pri tem pa se pričakuje ugodnejša davčna obravnava.
• Pri merilih se uporabi bolniška odsotnost oziroma prisotnost na način, ki pomeni nedovoljeno neenako obravnavo zaposlenih.
• Pri zimskem regresu se v letu 2026 uporabi način poročanja, ki je veljal za izplačila v letu 2025.